Ali obstaja pravica do dopusta?
Čezmejno napoteni ali posredovani delavci imajo po avstrijskem pravu za čas trajanja napotitve pravico do plačanega dopusta.
Pravica do dopusta obstaja, če je trajanje dopusta v skladu s pravnimi predpisi države pošiljateljice krajše.
Če med trajanjem napotitve ali posredovanja delavec ne izkoristi letnega dopusta, je treba ne glede na to po napotitvi zagotoviti plačan dopust.
Obseg pravice do dopusta se po zaključku napotitve se izračuna na naslednji način:
- Najprej je treba ugotoviti razliko med pravico do dopusta po avstrijskem pravu in med pravico do dopusta po predpisih države pošiljateljice.
- Potem je treba to razliko pomnožiti s številom dni napotitve ali posredovanja in deliti s številom dni v letu (365 ali 366).
Opomba: Za gradbene delavce velja drug zakon o dopustu z določbami, ki deloma odstopajo od zgoraj navedenih.
Informacije o tem so na voljo v razdelku »Gradbena dela«.
Višina pravice do dopusta
Delavci imajo za vsako delovno leto (= referenčno leto) pravico do plačanega dopusta v obsegu 5 koledarskih tednov (30 delovnih dni pri 6-dnevnem delovnem tednu, 25 delovnih dni pri 5-dnevnem delovnem tednu).
Če je delovno razmerje krajše od enega leta, dobi delavec sorazmerni del dopusta. Ta je odvisen od števila dejansko oddelanih mesecev.
Primer: Če je delovno razmerje omejeno na 6 mesecev, znaša dopust polovico običajnega trajanja dopusta.
Če je delovni teden dolg 5 dni, delavcu pripada 13 dni dopusta:
25/2 = 12,5 – ulomki se zaokrožijo navzgor, zato 13 dni.
Če je delovni teden dolg 6 dni, delavec dobi 15 dni (30/2 = 15).
Regres za letni dopust
Regres je treba izplačati med odsotnostjo z dela, in sicer v obsegu nadomestila kot na vsak delovni dan.
Izraba dopusta
O dejanskem obdobju izrabe dopusta ter njegovem trajanju se dogovorita delodajalec in delavec. Pri tem je treba upoštevati potrebe delavca in tudi potrebe podjetja.
Zastaranje pravice do dopusta
Če celoten dopust ni izrabljen, se samodejno prenese v naslednje referenčno leto.
Vseeno »stari« dopust zastara po 2 letih od zadnjega dne v letu, v katerem je nastal. Od tega trenutka pravice do dopusta ni več mogoče izkoristiti.
Primer: Če je delavec začel delati 1. 1. 2023, začne zastaralni rok za to referenčno leto teči s 1. 1. 2024 in se zaključi 31. 12. 2025. Takrat dopust zastara.
Pri izrabi dopusta se najprej izrabi najstarejši dopust, ki še ni zapadel.